Z namenom, da obdržimo enostnost  so naše izkušnje pokazale naslednje:

  1. Prvi naj bo naš skupni blagor, osebno okrevanje je odvisno od enotnosti skupnosti.
  2. Naši voditelji so zgolj naši poverjeniki, ne pa oblastniki.
  3. Edini pogoj za članstvo v Anonimnih hazarderjih je želja, da bi prenehali hazardirati.
  4. Vsaka skupina naj bo samostojna, razen pri rečeh, ki se tičejo drugih skupin ali Anonimnih hazarderjev kot celote.
  5. Anonimni hazarderji imajo en sam prvobitni namen – posredovati svoje sporočilo tistim neobvladljivim hazarderjem, ki še trpijo.
  6. Anonimni hazarderji ne smejo nikoli zastavljati svojega ugleda, denarja ali imena v prid nobeni sorodni ustanovi ali zunanjemu podjetju, da nas problemi, kakršne prinašajo denar, posest in prestiž ne bi odvračali od našega poglavitnega namena.
  7. Vsaka skupina Anonimnih hazarderjev naj se vzdržuje popolnoma sama in naj ne sprejema zunanjih prispevkov.
  8. Anonimni hazarderji se ne smejo nikdar profesionalizirati, toda naši odbori za služenje smejo zaposliti strokovne sodelavce.
  9. Skupnost Anonimnih hazarderjev kot taka se ne sme organizirati, lahko pa oblikujemo službene odbore, neposredno odgovorne tistim, ki jim služijo.
  10. Anonimni hazarderji se ne opredeljujejo do zadev izven svoje skupnosti, zato imena Anonimnih hazarderjev ne smemo nikoli vpletati v sporna javna vprašanja.
  11. Naši stiki z javnostjo temeljijo na mikavnosti, ne pa na reklamiranju; v tisku, na radiu, v filmih in na televiziji moramo vselej ohraniti osebno anonimnost.
  12. Anonimnost je duhovni temelj Anonimnih hazarderjev, ki nas nenehno opominja, naj dajemo načelom prednost pred osebnostjo.